O...

brez besed…

jablana — Sat, 19 Apr 2008 20:29:30 +0000

…sem ostala v prvem hipu, ko sem surfajoč naletela na zgražanje nad meni doslej popolnoma neznanim umetnik Guillermom Habacuc Vargasom iz costa Rice. Zgražanje me je okužilo isti hip, ko sem prebrala, za kaj gre. Tip je plačal nekaj otrok, da so mu ulovili potepuškega psa, nato pa je z njim naredil umetniško instalacijo - privezal ga je, nato pa ga pustil umreti od žeje in lakote. Zraven mu je dal tako hrano kot vodo, a ravno toliko daleč, da ju ni mogel doseči. Obiskovalci razstave so mirno hodili mimo…Čudno, ne? Sledeč objavi in reakcijam sem prišla tudi do nadaljevanja, do zaključka pa ne: šlo naj bi za provokacijo, ki je imela namen soočiti ljudi z njihovo lastno hinavščino. Nešteto potepuških psov, ki v resnici vsak dan crkujejo od lakote, nas ne gane, en sam, potegnjen iz konteksta, pa sproži masovno podpisovanje peticij in zgražanje javnosti.
Point taken.
Ampak še sedaj se ne ve, ali je pes res poginil od lakote, ali je zbežal, oziroma so ga spustili in je bil vsak dan privezan le tri ure in je redno jedel in pil, kot trdi galerija….Na fotografijah že ni videti bogve kako rejen.
Ne glede na neskončne možnosti, ki jih umetnost ponuja od straniščne školjke naprej, pa spada ta “akt” po mojem najprej med kriminalna dejanja, umetnosti pa nekako ne zaznam. In konec koncev se mi zdi še večji hipokrit sam “umetnik”. Mar bi tja privezal kar človeškega mladiča.
Nekaj posnetkov…

O šolskih uniformah pa še čem

jablana — Wed, 09 Apr 2008 15:42:06 +0000

Sem začela pisat en komentar na Markovo objavo o šolskih uniformah, pa sem ugotovila, da je predolg in sem ga kar sem skopirala, in dokončala.
Socialnih razlik med otroki seveda ne bo izničila nobena uniforma, močno pa tudi dvomim, da bi spremenila odnose med učenci.
Prepoved telefonov in gadgetov v šoli je iluzija, saj jih še med poukom uporabljajo, ko mu ga hočeš vzeti, pa te starš (v tem primeru policist) poduči, da stvari lahko zaseže samo policija in jaz kot učiteljica te pravice nimam.
Problemi, ki bi jih Marko želel z uvedbo uniform rešiti, so pregloboki, da bi jih tak ukrep lahko načel. Gre žal za dolgoletno sistematično rušenje avtoritete učiteljev in celotnega šolskega sistema, ki se je začelo z Gabrovimi spremembami (čeprav je naredil tudi marsikaj dobrega) in zloglasno publikacijo o pravicah učenca in dijaka. Kar se dogaja v zadnjem času, je samo še zadnji žebelj v krsti javnega šolstva v Sloveniji.
Danes smo prišli do tega, da učenci lahko v šoli počnejo kar se jim zljubi, samo učijo se ne (zato pa je treba toliko delat doma!), uporabljajo telefone, mp3 playerje, učitelje (pa tudi druge učence) zmerjajo, včasih še kaj hujšega, za tako vedenje pa niso sankcionirani. V sistemu vzgojnih ukrepov so predvideni opomini in tako naprej do izključitve oz. prešolanja, s katero pa se morajo strinjati starši in druga šola, sicer ostane kjer je! Z zapolnjeno kvoto vzgojnih ukrepov, tako da mu novih niti ne moreš dati, ker jih ni več. Ne me razumeti napak, večina učencev je še vedno dokaj normalnih, pa tudi njihovi starši razmišljajo trezno. Vedno več - zaznavno - pa je takih, ki jim je tako obnašanje v zabavo, njihovi starši pa se ob izreku vzgojnega ukrepa razjezijo na učitelje ali šolo, ne pa na otroka. Vedno več je staršev, ki razmišljajo samo, kako svojemu otroku olajšati pot skozi šolo(e). Želijo, da se šola in razred ter učitelji prilagajajo njihovim potrebam, ne pa otrok skupini. Vznemirijo se ob najmanjši zahtevi, ki se ne sklada z njihovimi predstavami o idealni življenjski poti njihovih potomcev. Imajo se za najboljše možne starše, saj otroku nudijo vse; le pazi se, kdor se postaviš na pot!
Morda malo preveč detaljno opisujem, predvsem iz svojih izkušenj, seveda, stanje v šoli danes in bo komu dolgočasno. Ampak se mi zdi pomembno, da ljudje preberejo o tem, ker je ideja o uvedbi šolskih uniform tesno povezana s tem.
Se še spomnite videa, ki so ga neki gorenjski srednješolci posneli med poukom in ga dali na net? Divjanje med poukom slovenščine, premetavanje pohištva …. Nič posebnega, podobnih stvari je vajenih veliko učiteljev v naši deželi. In nič ne morejo proti temu, čisto nič. Tudi v srednjih šolah jih ne mečejo ven, ker potem ostanejo brez dijakov in zapirajo oddelke….
Naj se vrnem na uniforme - načeloma mislim, da ne bi nikomur prav nič škodile. Če bi jih imeli od prej, seveda. Uvajati jih danes na novo pa je po moje zgrešeno, ker ne bi prav nič uredile. Edina korist od njih bi bila konsistentna debata o stanju v slovenski šoli, ki bi jo tak predlog spodbudil.
Kultura oblačenja, tako kot splošna kultura obnašanja - bonton po domače, pa bi morala postati del učnih vsebin v šoli. V slovenskih domovih je namreč marsikje že izumrla. Žal.

jablana — Tue, 19 Jun 2007 06:56:38 +0000

Ja, saj vem, da je večina že obupala nad mano. Kaj pa hočemo - bolj, ko se mi zdi da zdaj bi se pa morale počasi zadeve umirit, bolj postaja živahno. Morda bo konec pouka in vseh šolskih in obšolskih obveznosti res malo olajšal vse skupaj, pa bom spet malo več sedela pred monitorjem. Do tedaj pa tole:

Prelepa Rezija

jablana — Wed, 02 May 2007 15:19:46 +0000

Lani sem šla s sodelavci na izlet v Rezijo in sem mojim ob vrnitvi obljubila, da jih enkrat peljem tja.
Včeraj smo se torej odločili prvi maj proslaviti v krajih, kjer je slovenščina skoraj tuj jezik, čeprav so prebivalci Slovenci.
Spet sem bila očarana, hkrati žalostna in srečna, da so ti kraji skoraj zapuščeni. Tako posebni so, in če bi bili množično obiskani, bi jih to verjetno spremenilo.
Lepo je tam, res lepo.
(Bom en drug dan še kaj napisala.)

Vzgojeno nevzgojeni

jablana — Thu, 26 Apr 2007 17:29:21 +0000

Danes me je k pisanju spodbudil Crnkovičev nov zapis o konzervativni in permisivni vzgoji. Mimogrede, prav hecno je, kako te znane osebe čisto odpulijo, ko dobijo otroka, in postanejo pravi znanstveniki na tem področju. To je ena od slabih strani pomanjkanja dojenčkov v tej deželi in pa dejstva, da se rojevajo staršem v poznejših leti. Takrat je očitno treba iz vsakega novega zobka in posrane plenice naredit celo reč in napisat vsaj en blog. No, malo karikiram, ampak resno mislim, da smo začeli na splošno dojenčke kar mitizirat, kot da je to nekaj tako nenavadnega!
O vzgoji smo hoteli, ne? Pri vsej tej debati konservativno vs. liberalno me ves čas namreč bode v moje ultra liberalno oko trditev, da je liberalno enako permisivno. Ker je, čeprav se bo marsikomu tole zdaj zdelo čudno, velikokrat ravno obratno. Naj navedem primer. Imam znanca z dvojčkoma, deček in deklica. Starša sta konservativca, čeprav ne verna, v vseh ostalih pogledih pa popolnoma. Otroka sta vzgajana po knjigi, torej predvsem obilica pravil in prepovedi ter konstantna kontrola (kje sta, kaj počneta?). Ko ju pogledaš na hitro, sta takorekoč vzorna otroka - ubogljiva, vodljiva, za vsako reč, tudi kadar ni treba, vprašata. Ko pa prideš s svojimi otroki na rojstnodnevno zabavo, doživiš šok, ko tvojega najmlajšega pošiljata domov, ker se bojita, da bo tikal njune igrače (stara sta pet let!) in nobenih težav nimata nekomu reči, da ga ne marata in da se raje igrata z nekom drugim. Ali pa vztrajata, da njuna babica ne sme z njima in mamo na kosilo, ker pač nočeta. In starši ob tem ne trenijo z očesom, ker so to pač otroci in imajo lahko svoje mnenje. Hočem reči, da so v konservativni vzgoji velikokrat pravila in zunanji videz pomembnejši kot vsebina, vrednote. Ker so starši verjetno preveč zaposleni s pravili in prepovedmi, ki jim olajšajo življenje (ker v tem je bistvo, da se razumemo!), kot pa s tem, kakšna osebnost postaja njihov otrok. Sama imam z liberalno vzgojo dobre izkušnje. Na začetku je težje, ker otroku resda dovoliš več, vendar ga moraš pri tem spremljat, ga varovat. Več mu dovoliš izkusiti, ampak moraš z njim ta izkustva tudi predelati. Vse, kar doživi, je izkušnja za življenje. Najlaže je seveda reči : “ne smeš k potoku, ker je nevarno” in naprej poležavati na ležalniku, otrok pa čepi kot kup nesreče in ne ve, kaj naj počne (glej zgornjo družino). Liberalen starš gre z njim k potoku in mu pokaže, zakaj je nevarno in kako naj se obnaša, da se nevarnosti izogne. Zato pravim, da je obratno, kot govori večina in je liberalna vzgoja bolj naporna kot konservativna. Meni se po devetih letih liberalne vzgoje pri najstarejši hčerki to že začenja obrestovati. V nasprotju z večino svojih konzervativno vzgojenih sošolcev (živimo pač v precej vernem okolju) je zelo odgovorna, doma naredi veliko stvari, ki jih drugi ne, zna poskrbeti za svoja mlajša bratca in sestrico. Čeprav se s tem nismo nikoli ukvarjali, ne zamuja, ko gre k prijateljici ali kam drugam. Drži se dogovora; čeprav je precej živahna, tudi v šoli nima s tem težav. Jaz sem prepričana, da je to zato, ker sem jo dovolj zgodaj naučila prevzemati odgovornost zase, namesto, da bi ji pravila vsiljevala jaz, od zgoraj. Kadar kaj ušpiči (redko, ampak včasih se skrega s sošolkami) mi je ni potrebno kaznovat. Sama zna povedat, kaj je bilo narobe, zakaj, in kaj bo naredila, da to popravi. Tudi ko je bila mlajša, sem jo učila strpnosti do drugih otrok in nisem dovolila, da bi koga kdaj užalila ali ga pošiljala domov in podobno. Enako počnem z mlajšima dvema in vsaj pri tem moram reči, da mi uspeva. Tudi če bi kdaj bila nesramna in neprijazna do drugih, bi to zatrla v kali.
Da se razumemo, popolnoma mi je jasno in iz izkušenj vem, da so si otroci zelo pogosto v laseh, vendar tukaj govorim o neprijaznosti in nesramnosti, ki nimata razloga in ne koreninita v nedolžnih sporih med igro. V teh primerih mora tudi liberalec delovati konzervativno in preprosto prepovedati.
Permisivna vzgoja pa je vzgoja, ki je ni. To je prepuščanje otrok samim sebi, kot da so sosedovi ali kaj podobnega. Vsekakor pa ni liberalno, ker so taki otroci velikokrat prepuščeni raznoraznim vplivom, ki z liberalnostjo ponavadi nimajo veliko skupnega, prav gotovo pa ne vrednot.
In kaj naj bi zdaj bilo bistvo te solate, se bo vprašal nič hudega sluteči bralec tega zapisa? Kateri so ti vzgojeno nevzgojeni? Po mojih izkušnjah sodeč, je veliko več vzgojeno nevzgojenih otrok med konservativnimi starši, ker že po pravilih ti veliko več dajo na zunanji vtis. Njihovi otroci so potem navzven sladki kot med in takoooo pridni, vsega ostalega pa jim kronično primanjkuje. Otrokom liberalnih staršev nasprotno velikokrat manjka ena runda “finega brušenja”, vendar pa jim starši praviloma vcepijo liberalne vrednote (predvsem strpnost) že z materinim mlekom. Čeprav posploševanja načeloma ne maram, govori iz mene bivša učiteljica. Po določenem času lahko starše in učence takorekoč na slepo povežeš, tudi če jih še ne poznaš. Tako pač je.

to naj bi bila jaz

jablana — Mon, 23 Apr 2007 07:48:00 +0000

Read my VisualDNA™ Get your own VisualDNA™

Tole je nekakšen test, ki sem ga našla naokoli.
Wolf, meni Google napiše, da ne more izračunat razdalje med Sydneyem in Aucklandom.

Pa še ena zanimiva fora na Googleu:
http://elgoog.rb-hosting.de/index.cgi

Oh, yeah, Michael Moore….

jablana — Mon, 16 Apr 2007 08:19:21 +0000

Michael Moore zna marsikdaj malo po svoje obračat stvari. Verjetno tudi pri njem cilj včasih opravičuje sredstva. Ampak tokrat se mi je zdel res spet zelo dober, kot včasih. Se mi zdi, da so pravice homoseksualcev kar nekam utonile v pozabo in smo se začeli delat, kot da je že vse v redu. Pa ni, še zdaleč ne. Poglejte si tole.

http://www.youtube.com/watch?v=33-_9nOX8KM

MM je tip, ki bi lahko bil moj prijatelj, ker sem jaz ravno tako kot on alergična na ljudi, ki sovražijo kogarkoli ali nočejo in ne morejo priznat, da smo vsi enaki. In sploh pa mi kri zavre, ko počnejo take ogabnosti, kot jih počne ta “prečastiti”. v bistvu je sam največji revež, ker vse svoje življenje živi s sovraštvom in grozo v duši in srcu.

Hm

jablana — Sat, 14 Apr 2007 17:42:24 +0000

Takole.

Ko sem nekega dne začela bolj resno gledati po blogosu, sem hotela tudi komentirati. In sem si rekla, vraga, če že misliš komentirati, je fer, da narediš tudi svoj blog, mogoče bo pa kdo želel kaj prebrat. In sem ga naredila.

Pa dolgo nič.

Ker seveda nisem našla ničesar, kar se bi mi zdelo vredno objaviti oziroma bolje, kar bi bilo vredno, da nekdo prebere. Verjetno je glavni krivec za tole črno luknjo pomanjkanje časa, ampak saj za komentiranje ga pa najdem, a ne?

Saj tudi tole ni kaj dosti vredno, bolj je neke vrste opravičilo, če je mogoče kdo kdaj sem pogledal, pa ni našel nič.

Verjetno že marsikdo tole foro pozna, če pa ne, pa toliko bolje:

1. odpri si Google

2. Klikni na Maps

3. klikni Get directions

4. from New York

5. to Paris

6. preberi navodilo 23

Meni je bilo za crknit od smeha

Zdravo svet!

jablana — Fri, 02 Mar 2007 19:45:14 +0000

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!